When you have lots of dogs or better, pets, you tend to get quiestions like: “who is your favourite?” , or “ This one is your favourite, huh?”

Well all I can say is... There is no favourites with me. I love them all to the moon and back, but every single one has a special part in my heart and life.

But today I’ll focus one one special soul that I am really really grateful for in my life.❤️

AND she is celebrating her 8th Birthday!! ❤️

If I think back what we have been trough and what I decided to do because of you... uf!
Stuff that are waaaaay out of my comfort zone!

We even went on our very FIRST big trial in Italy! Very nice experience and hopefully you will stay fit enough so we can be better every time 🤩

Tokratna tekma je spet potekala v Italiji in sicer v The Point of Balance Sheepdog centru.

Tokrat je šla z mano luštna ekipa iz Slovenije in vzdušje je bilo super. 😊

Začeli smo z težjim razredom “ Sheep on International road”

Z Amy sva začeli prvi, da prebijeva led za ostale tekmovalce. 
Ko sva stopili na začetno točko, se je začela spuščati megla ampak k sreči ne toliko, da se nebi iz te razdalje dalo videti ovc.

Poslala sem jo v Away to me, ki je smer, v nasprotni strani urinega kazalca. Štartala je super, naredila lep Outrun. Ker pa je začutila, da ovce lahko zbežijo proti ograji, se je ustavila malo prej. Ampak ker sem bila premalo potrpežljiva, sem ji dala ponovni ukaz, da bi šla še malo dlje, saj se še niso začele premikati.
Ko sem jo poslala še enkrat, pa je bilo hitro predaleč, zato so ovce poskusile pobegniti domov. Amy jih je uspešno zaustavila, vendar sva zaradi te moje napake zgrešili vrata in izgubili na Fetchu kar 10 točk.

Vse ostalo je sicer šlo super, ampak vseeno sva zaradi te napake pristali na 2. mestu.

1.mesto je tako spet pripadlo Mauriziu Benna 🇭🇺 z Shireen in 3. Mateju Lončarju🇸🇮 z Daisy.

​

Pohvaliti moram Luko in Fly, saj sta iz tekme v tekmo boljša. Nesigurnost je pri Fly pogosto prisotna in z resnimi treningi, ki so usmerjeni odpravi tega, lepo napreduje ter se zna sama odločiti v ključni situaciji. 🍀

Nadaljevali smo z lažjo kategorijo za Border Collie “Lamb without Shame”, kjer je od 🇸🇮 ekipe tekmovala Daša z Nitrom.

Glede na neizkušnje in kratek čas treningov, ki jih imata za sabo, je bilo zelo dobro, z napakami, ki se jih z treningom in izkušnjami obeh, da hitro odpraviti 😊

Nazadnje je bila na vrsti kategorija za pasme, ki niso Border Collie.
Tukaj sem tekmovala z Lou, vendar pa sem tekmo z njo zaključila predčasno pri zadnji nalogi. Ni imela pravega dneva, ignorirala je moje ukaze in me ni upoštevala. Zato sem se odločila, da zaključim in preprečim, da bi se navadila delati po svoje, ko pride na tuj teren. Bolj kot dobro uvrstitev, želim da razume, da ne glede na to kje smo, vedno dela v dobri komunikaciji, posluša in ne nori po svoje.

Po tekmi smo ineli podelitev in kosilo v prijetnem sproščenen vzdušju.😊
​

Po kosilo se je pripravilo poligon za tako imenovani “Farm Trial”, ki je tekma popolnoma drugačna od klasične. Tukaj se je šlo za preizkus psa in vodnika, kako v ekipnem delu spravita ovce skozi različne ovire.

Daša in Matej sta se opogumila in se poizkusila v razredu za začetnike.
Daši in Nitru je šlo zelo lepo, z manjšimi napakami, ki so ju stale točk, imela pa sta super trening in novo izkušnjo.

Mateju tako delo z Daisy ni tuje, saj tovrstne stvari opravljata vsak dan doma in sta opravila parkur skoraj brezhibno.

​Poglejte si kako je izgledalo (klik) 

Skupno sta dosegla odlično 2.mesto!

Z Amy sva se preizkusili v težjemu Open razredu, kjer je večino dela potekalo v Drivu - to pomeni, da je vodnik ostajal večino časa za psom in je samo z ukazi psa usmerjal,kam mora premakniti ovce. Pri določenih ovirah pa je vodnik lahko prišel zraven in mu pomagal.

​Na Amy sem zelo ponosna, saj je dala vse od sebe. Od cele proge nisva uspeli opraviti samo ene ovire. Končali sva na 3.mestu. 😍

​Poglejte si kako je izgledalo ( klik)

Se vidimo 10. decembra v Brdih na finalni tekmi! 

Link do dogodka ( KLIK) 

V nedeljo 29.10 je na Češeniku pri Domžalah lotekala 4. Tekma za naš prijateljski turnir z Italijo.

Spet se nas je zbralo lepo število tekmovalcev v dobrem vzdušju.

Tokrat je začela kategorija “Sheep on international road”, kjer nas je tekmovalo 5. Poligin je izgledal malo drugače kot ponavadi.
Začeli smo kot z “Outrunom”, “Liftom” in “Fetchom”. Nato je moral pes peljati ovce okrog vodnika iz leve proti desni, ter naravnost skodi vrata za “drive”. Nato je pes za vodnikom moral pripeljati ovce skozi prehod na naslednji pašnik, ter jih zapreti v ”Pen”, s čimer se je tekma tudi zaključila.
Vendar pa je bil največji trik v ovcah, saj so bile zelo hitre in so vedno iskale pot proti domu, ter preostali čredi. Torej je moral biti vodnik pazljiv, kam je poslal psa in kdaj ga je ustavil. Seveda pa se je ob enem pokazalo tudi, kako iznajdljiv je pes, ter kako dobro zna “prebrati” čredo.

Ob tem zahtevnem parkurju je tretje mesto zasedel Italijan Maurizio Benna z Shireen, druga sta bila Ingrid Pokorn in Dixie, prvo mesto pa je pripadlo nama z Amy 😍

Prvo mesto sta spet dosegla Mauricio Benna z Meg, drugo mesto je pripadlo Mateji Slana z Rudijem in tretje mesto Daši Zakotnik z Nitrom!

P.S. Še ne veš kaj je sheepdog, oziroma bolje rečeno - imaš primerno pasmo?
Pazi to noro novico! (KLIK)

Za tokratno tekmo, smo se odpravili globoko v Italijo -Casciana Terme.
Odpravila sem se skupaj z Ingrid in Dixijem- bratcem od moje Amy.😊
Sli smo en dan prej, saj sva izkoristili priloznost trening z mojim najljubsim Italijanskim trenerjem Samuelle Manzijem.
Pravi šok je bil- 26 stopinj! 😁 Ne bom omenjala kako nam je bilo fino na sončku 😜

Preživeli smo prijetno popoldne v dobri družbi, energiji z psi.

Scott je tam spet videl svojo mamo Palu in bratca Lima. ❤️ Vedno rada vidim sorodnike mojih psov, da vidim kako se razvijajo in kakšni so postali kot psi karakterno.
linija iz katere prihaja Scott mi je zelo vseč, sploh zato, ker so karakterno stabilni psi, imajo radi ljudi in ne iščejo konfliktov z drugimi psi.

Naslednje jutro sva se po čudovitem sprehodu v bližini Agroturizma kjer sva spali, odpravili na tekmo.
Začela je kategorija začetniki “ Lamb without shame” kjer je bilo 6 tekmovalcev.
Potem “All that is no Border” kjer bi morali bit vsaj dve, pa sva na koncu bili z Lou edini tekmovalni par.

Imeli sva težave na začetku pri dajanju ovc ven iz Pena (začetna ograda, kjer so ovce). Ker ji manjka samozavesti jih ne zna porinit ven, če se odločijo, da nebi šle, zato sem ji tam pomagala in šla z njo. Vse ostalo je šlo z manjšimi napakami lepo skozi. Najina tezava je, da Lou precej laja med delom, sploh pa ko je navdušena in zato tudi marsikakšno povelje presliši 😜

Zato sedaj posvečam večino časa med treningi, na pridobivanju samozavesti in skupaj z samozavestjo, bo prišla tudi mirnost med delom.

Na koncu sta ostala še Amy, ki je štartala druga v kategoriji “Sheep on international road”, ter Dixie, ki je bil na štartni zadnji.

Ingrid je itak carica, ker je vedno mirna, ne glede na to ali je trening ali tekma. Z manjšimi napakami sta lepo odpeljala skoraj do konca. Pri stabilizaciji pa sta zaradi začetniške napake izgubila precej točk. Zato sta bila na koncu na 5. Mestu.

Kaj naj rečem o Amy? Končno je nazaj po poškodbi. Ni še čisto mimo, še vedno mora delati z povito nogo, da si nebi spet poškodovala prsta.
več opoškodbi in rehabilitacijo kmalu v novem blog zapisu, tako da 💌STAY TUNED 💌

Ker je bila najna prva tekma v sezoni od praktično maja, sem bila precej sproščena in posledično tudi ona. Outrun (psa pošlješ po ovce v levo ali desno)je bil ocenjen kar ok čeprav vem, da bi lahko bil precej boljši in prav tako Lift( dvig ovc iz točke, ki mora biti miren).
​ Fetch ( vodenje ovc v ravni liniji skozi vrata proti vodniku) je naredila perfektno, druge besede ne najdem ❤️
krog okrog mene je bil lep, kar nama je pomagalo da sva naredili Drive ( vodenje ovc stran od vodnika skozi vrata v ravni liniji) brez odbitka.
Pri vaji Balance( vodenje ovc za vodnikom okrog palic) sva zaradi moje napake izgubili 2 točki, saj sta dve ovci šli po notranji strani zadnje palice.
Stabilizacija( v označenem krogu umiriš ovce, do stopnje da se ne premikajo) je bila spet odlična, ter pospravljanje ovc v ogrado tudi.
Tako sva bili skupno na 1.mestu z 91/100 točk. 🍀

Po uspešni tekmi, smo šli na kosilo in po kosilu smo se zrelaksirali in še malo potrenirali, pred dolgo potjo domov. 🚗

Ponosna sem na vse nas! Hvalezna za čudovit vikend in komaj čakam, da se spet zberemo ja 4 tekmi, v Domžalah ( natančneje Češenik) 29. Oktobra!

Vabljeni, k ogledu in navijanju! 🎉

So when Jure came home with the idea of adopting a cattledog I must say, I was not really into it. Actually when he sent me a picture my reaction was :" What?! This is a Cattledog, I need another Border Collie not this!"
But like everything else, when he decides to do or have something he goes all the way 😜 So we talked and since he really fell in love with this tiny quiet, good dog we decided that the prevous owner shoud bring her so I see and then we decide.

My one and only condition was that we still have another Border Collie because, you know unfortunately, my dear Amy won't stay young forever. ❣️ So when that was out of the way I was ready to meet Lou 😁

I don't really have to explain how when she came to meet us she never left 😜❣️

This picture was taken one day after she came to us. I felt like it was ment to be, that she is there that day.
The first few days she was just a quiet dog witch is normal for a dog when he comes to a new home. She loved to rund around with my dogs and I think it made it a bit easier for her.
Because she was just so quiet and didn't really know how to relax, we let her be and find herself. Afterall at 10 months of age, she was still just a puppy.
With time I started to put the puzzles together, when her behavior started to change. She was nervously barking, she couldn't sleep because she was always making sure we were still there.
All this was bubbling to surface due to her prevous life. She was so scared to be left alone that it made our hearts break. She felt the safest in company with my girls and she needed to lay very close, she even lied on top of Bebi.

I remember when we took her to Croatia with us when we went to see our Tornjak puppies. She alwas alone and waited in the car in the meanwhile. We went for a walk and she was panicking. She was calm and didn't really want to show it but her look said it all. Without my girls and in a place he didn't know I think she was afraid she would be left alone somewhere again.

It took her quite a while for this to get a bit better. It has been a year now and it still happens. At the last seminar we had at our center, I had some things I needed to do so I left her woth my friend for about 1 hour. She was in a place she new, but still I was gone, Jure was off also amd she started to panick again. When I came back I saw her relief and happiness when she realised I came back for her.

It's so interesting to see how much effect does stuff like this have on dogs.
The barking on the other hand Is really annoying. But with time I started realising it is all coming out because of her background. She was and still is ( but it is WAY better) anxious and restless alot.

My moto was not to give her too much of stress and just let her relax.
After she revealed all her peronality, I started to bulid her up again and go from the very beginning with her. while doing that, I realised she does not really use her brain. She was kept on such a short leash with a very strict yelling raising, that she learned if she shuts her brain off and stays with the previous owner she doesn't get punished or yelled at.
We had quite a hard time to put that in progress. That is where herding was a big, big solution!

BUT since I just realised I already wrote a novel, I will leav this part for some other time!

Avgusta sem po super odzivu že drugič organizirala seminar z Wolfgang Lipczenkom iz Avstrije. Wolfgang se vsako leto kvalificira za vsa večja tekmovanja kot so evropsko in svetovno prvenstvo v zganjanju ovac. S tem športom se ukvarja že 15 let in informacij ima ogromno.

Spoznala sem ga že nekaj let nazaj, ko sem z Amy šla na Dunaj prvič na trening. Vedno mi je bil vzor in zato sem se odločila, da ga povabim na seminar tudi k nam. Maja, ko je prišel prvič in sem videla kakšen je njegov način dela in kako lepo se prilagodi vsakemu psu posebaj Poleg vsega pa kar je zame najbolj pomembno, kako dobro zna razložiti, da razumeš in veš kako naprej delati sam. Veliko je trenerjev, ki znajo dobro trenirati pse, ni pa veliko trenerjev, ki bi znali vzporedno dobro naučiti in razložiti tudi vodniku. Priznam pa, da je naučiti in razložiti vodniku velik izziv, s katerim se spopadam vsakodnevno tudi sama z mojimi tečajniki.
Zato sem se odločila in se dogovorila z njim, da bo kar se da redno prihajal k nam na treninge.

Tako, da tisti, ki ste ga do sedaj zamudili ne skrbite, imeli boste še priložnost, trenutno sva v dogovorih za plan seminarjev za leto 2018  :)
​

Odločila sem se, da se vsedem za računalnik in napišem nekaj vtisov o tem nepozabnem vikendu.
 
Že od vsega začetka, ko smo se dogovorili, da organiziramo Slovensko Italijanski turnir v zganjanju ovac, sem bila navdušena in komaj čakala, da že pride ta čas. No ker sem bila primorana premakniti datum na 2 vikenda prej zaradi odsotnosti Wolfganga, ki je bil na tekmi sodnik, poleg tega pa je bil organiziran seminar z njim dva dni pred tem je ta čas prišel še kako prehitro.
Imela sva veliko planov, kako bova izboljšala najin center in sva zato kar nekaj tednov delala ( no predvsem moj dragi –hvala iz srca še enkrat <3 ) noč in dan, da sva dokončala vse skupaj.

Sicer je že res, da je bila tekma na prijateljskem nivoju ampak, ker je bila za nas prva je bil pritisk tak, kot da bi imeli svetovno prvenstvo :) Rekla bom samo, da resnično spoznaš prave prijatelje, ki se magično najdejo tam vedno ko jih najbolj potrebuješ, čeprav nisi prosil za njihovo pomoč. Zato se zahvaljujem vsakemu izmed vas, za VSE, brez vas bi bilo precej bolj naporno in dolgočasno :)

Presenečena sem bila nad odzivom, saj nas je tekmovalo kar nekaj tudi Slovencev! Imeli smo tri kategorije

1. Lamb without shame, v kateri so tekmovali vodniki začetniki ali tisti, ki so imeli mlade neizkušene Border Collije, saj je proga prilagojena temu.
2. Sheep on the International Road, je bila kategorija za vse malo bolj izkušene, primerna za pse pasme Border Collie, ki so že sposobni opraviti HWT (delovni izpit)
3. All that is no Border, pa je bila kategorija za vse ostale pasme, ki se jih tudi uporablja za delo z ovcami. V tej kategoriji smo imeli 3 Avstralske ovčarje in 1 Avstralskega Govedarja.

​

Poleg števila udeležencev, sem bila navdušena nad številom gledalcev, ki so prišli pogledati tekmo :)
Vedno je zanimivo gledati več različnih nivojev, na katerih psi in vodniki delajo. Še bolj zanimivo pa je, gledati različne pasme psov med delom. Šele takrat lahko res začneš razumevati kako različni so si.

Na prvi tekmi v Sheepdog Isontino sem tekmovala z mojo Amy, vendar pa sem jo morala trenutno umakniti iz turnirja zaradi poškodbe prsta, ki jo je spravila na bolniško že od junija. Zato sem se odločila da probam tekmovati z Juretovo govedarko Lou. SIcer sem bila zelo skeptična, če je že pripravljena ( no če sem jaz :D) saj je njen način povsem drugačen od Borderjev, predvsem pa glasen :P Na parkur sem odkorakal polna treme in strahu kaj se bo zgodilo, nazaj ven pa sem prišla polna ponosa, saj me je Lou na vseh koncih pozitivno presenetila.

V kategoriji Lamb without shame je zasedel prvo mesto Italijan Maurizio Benna z svojo psičko, drugo mesto Emanuela Bruno iz Italije, ter tretje mesto je dosegla Petra z Dexom ( sine moje Amy <3)

SHeep on the international road je bila najtežja kategorija na tekmi, kjer pa je 3 mesto zasedla Ingrid z Dixijem, drugo Andreja in Palu, ter zmagal je Matej z Daisy!

v kategoriji All that is no border, sva bili uvrščeni dve od štirih tekmovalcev in sicer 2 mesto Nadja in Beam ter prvo jaz z Lou.

Tako je dopoldne potekalo v super vzdušju, večina tekmovalcev, pa se nas je po tekmi vsedo na kosilo in prijetno poklepetalo :) 

Za konec bom rekla samo še, komaj čakamo naslednjo tekmo turnirja 8 oktobra v Pisi in obljubljam, da spomladi pride kakšna prijateljska tekma!

Dobrodošli na našem blogu, kjer bom delila svoje izkušnje, ugotovitve, ter vsakodnevne zabave z našo pisano druščino.

Odločila sem se, da začnem z blogom, kjer bom približno enkrat tedensko pisala o vzgoji delovnih psov, od mladička in osnovnih povelj, pa vse tja do resnega delovnega psa, ki je samozavesten, zna razmišljati, vendar pa posluša in upošteva vodnika. Tak pes, se je sposoben udeležiti tekme brez problema, prav tako pa se lahko pridruži na kmetiji in je sposoben opravljati vsakodnevna lažja in težja opravila z drobnico.


Sama sem se poizkusila pri delu z ovcami z mojo psičko Bebi že kar nekaj let nazaj. Vendar se takrat še nisem čisto zavedala, kako širok spekter znanja in občutka tako do psa kot do ovc to zahteva od vodnika. Zame, je to najzabavnejši del. :) Skoraj nemogoče je, da ti postane dolgčas. Zakaj? Ker je prav vsak pes malo drugačen, reagira drugače, misli po svoje... Vedno je nekaj novega, kar pade ven iz rokava :) In najpomembnejše? Vsakič znova se najde nekaj, kar bi lahko naredil bolje, v boljšem trenutku, na boljši način in dal možnost psu, ki že tako ali tako daje vse od sebe, možnost, da kar zahtevaš od njega, naredi boljše.